Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump zanikal, da bi bile Združene države Amerike v vojni z Venezuelo in dejal, da v naslednjih 30 dneh ne bo novih volitev. Marco Rubio je bil imenovan za vodenje ameriških prizadevanj za tranzicijo v Venezueli, pri čemer naj bi se osredotočil na energetiko, finance in varnost. Trump je v izjavi dejal, da so ZDA uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo.

ZDA so zmanjšale število priporočenih cepiv za otroke, s čimer so omogočile večjo izbiro družinam glede cepljenja, na primer proti gripi. Ta poteza je naletela na kritike vodilnih medicinskih skupin, ki trdijo, da bo to spodkopalo zaščito pred boleznimi.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Vlada Združenega kraljestva bo razpravljala o znižanju dovoljene meje alkohola v krvi, usklajeno s Škotsko. Predlagani ukrepi vključujejo tudi obvezno tehnologijo zaviranja v novih avtomobilih in strožje kazni za vožnjo pod vplivom alkohola. Kljub temu so družine umrlih in avtomobilsko združenje AA izrazili mnenje, da strategija ne gre dovolj daleč in zamuja priložnosti za zaščito mladih voznikov.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Ameriško Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je javno obtožilo verigo hotelov Hilton, da so se postavili na stran 'morilcev in posiljevalcev', potem ko je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE. DHS je objavil posnetke zaslona, ki naj bi dokazovali 'zlonamerno' oviranje izvrševanja priseljenske zakonodaje. Prav tako je DHS primerjal ICE z Jezusom, Marijo in Jožefom.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Washingtonu sestal z republikanskimi poslanci v predstavniškem domu, da bi poenotili politično agendo pred ključnim letom vmesnih volitev. Srečanje, ki je potekalo v centru Kennedy, je bilo osredotočeno na vprašanja zdravstvenega varstva in podaljšanja subvencij za zdravstveno zavarovanje, pri čemer znotraj stranke še vedno prihaja do nesoglasij. Trump si prizadeva ohraniti nadzor nad predstavniškim domom, saj bi izguba večine v zadnjih dveh letih mandata pomenila povečan nadzor in preiskave s strani demokratov. Politično stabilnost republikancev je dodatno zamajala nenadna smrt kongresnika Douga LaMalfe iz Kalifornije, kar je večino stranke v spodnjem domu kongresa zmanjšalo na kritično raven. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson lahko sedaj ob glasovanjih izgubi le še dva glasova. Hkrati se na političnem prizorišču pojavljajo novi izzivi, saj je George Conway, konservativni pravnik in nekdanji republikanec, napovedal kandidaturo za kongres v New Yorku, vendar tokrat v vrstah demokratov.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Avstralija je zabeležila nepričakovan padec stopnje inflacije, ki se je v prejšnjem obdobju spustila na 3,4 odstotka, kar je manj od napovedi ekonomistov. Ta podatek je v državi spodbudil upanje, da bo tamkajšnja centralna banka (Reserve Bank of Australia) na prihodnjem zasedanju ohranila ključne obrestne mere na trenutni ravni in se ne bo odločila za njihovo ponovno zvišanje. Kljub pozitivnim statističnim podatkom pa strokovnjaki opozarjajo, da znižanje morda še ne bo zadoščalo za takojšnje olajšanje finančnega bremena lastnikov nepremičnin s hipotekarnimi posojili. Mnogi kreditojemalci se namreč še vedno spopadajo z visokimi stroški servisiranja dolgov. Padec inflacije pod pričakovanji sicer nakazuje na ohlajanje cenovnih pritiskov v avstralskem gospodarstvu, vendar ostaja negotovost glede dolgoročne stabilnosti cen in prihodnjih korakov monetarne politike.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Kitajska je prepovedala izvoz blaga z dvojno rabo, programske opreme, tehnologij in nekaterih redkih zemeljskih elementov na Japonsko, ki bi jih lahko uporabili v vojaške namene. Ta poteza je zaostrila že tako napete odnose med državama, ki so se okrepile po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega posredovanja Japonske v primeru kitajske akcije proti Tajvanu.

V Kaliforniji se stopnjujejo napetosti med najbogatejšimi prebivalci in sindikalnimi organizacijami, potem ko je sindikat SEIU-UHW predlagal uvedbo enkratnega petodstotnega davka na premoženje za posameznike, katerih neto vrednost presega eno milijardo dolarjev. Pobudniki ocenjujejo, da bi z ukrepom, ki bi prizadel približno 200 prebivalcev, zbrali do 100 milijard dolarjev. S temi sredstvi nameravajo nadomestiti izpad zveznega financiranja za državni zdravstveni program Medicaid, ki ga je povzročila lanska proračunska uskladitev. Med tistimi, ki so že nakazali možnost odhoda iz zvezne države, sta soustanovitelj PayPala Peter Thiel in soustanovitelj Googla Larry Page. Kritiki ukrepa opozarjajo, da bi eksodus milijarderjev dolgoročno zmanjšal davčne prihodke države, medtem ko zagovorniki trdijo, da so grožnje z odhodom pogosto le pogajalska taktika. Za uvrstitev predloga na referendumsko glasovanje novembra 2026 morajo zbrati 850.000 podpisov. Istočasno Arizona ubira nasprotno pot, saj je senatorka Wendy Rogers predlagala zakon SB 1044, ki bi digitalna sredstva popolnoma izvzel iz obdavčitve premoženja. Če bo predlog potrjen na glasovanju leta 2026, guvernerka Katie Hobbs nanj ne bo mogla podati veta, kar bi Arizono utrdilo kot davčno ugodno okolje za imetnike kriptovalut.